Fenòl (C6H5OH) se yon kristal san koulè ki gen fòm zegwi epi ki gen yon odè byen diferan. Li sèvi kòm yon matyè premyè enpòtan nan pwodiksyon sèten rezin, bakterisid, préservatif, ak pwodui famasetik (tankou aspirin). Li kapab itilize tou pou dezenfekte enstriman chirijikal, trete eskreman, esterilizasyon po, soulaje gratèl, ak trete otit medya. Fenòl gen yon pwen fizyon 43°C epi li yon ti kras soluble nan dlo nan tanperati chanm men fasil pou soluble nan solvan òganik. Lè tanperati a depase 65°C, li vin melanje ak dlo nan nenpòt pwopòsyon. Fenòl koroziv epi li lakòz denaturasyon pwoteyin lokal lè li antre an kontak. Solisyon fenòl ki antre an kontak ak po a ka lave ak alkòl. Yon ti pòsyon fenòl ki ekspoze a lè okside an kinòn, li vin woz. Li vin koulè mov lè li ekspoze a iyon ferik, yon pwopriyete yo souvan itilize pou teste fenòl.
Istwa Dekouvèt
Friedlieb Ferdinand Runge, yon famasyen alman, te dekouvri fenòl nan goudwon chabon an 1834, kidonk li konnen tou sou non asid karbolik. Fenòl te premye jwenn yon gwo rekonesans gras a Joseph Lister, yon doktè britanik renome. Lister te obsève ke pifò lanmò apre operasyon yo te akòz enfeksyon blesi ak fòmasyon pi. Pa aza, li te itilize yon solisyon fenòl dilye pou flite enstriman chirijikal ak men l, sa ki te diminye enfeksyon pasyan yo anpil. Dekouvèt sa a te etabli fenòl kòm yon antiseptik chirijikal pwisan, sa ki te fè Lister resevwa tit "Papa Chiriji Antiseptik".
Pwopriyete Chimik
Fenòl ka absòbe imidite nan lè a epi likèfi. Li gen yon odè diferan, epi solisyon trè dilye yo gen yon gou dous. Li trè koroziv epi li reyaktif chimikman. Li reyaji avèk aldeid ak ketonn pou fòme rezin fenolik ak bisfenol A, epi avèk anidrid asetik oswa asid salisilik pou pwodui asetat fenil ak estè salisilat. Li kapab tou sibi reyaksyon alojènasyon, idrojenasyon, oksidasyon, alkilasyon, karboksilasyon, esterifikasyon ak eterifikasyon.
Nan tanperati nòmal, fenòl la solid epi li pa reyaji fasilman avèk sodyòm. Si yo chofe fenòl la pou l fonn anvan yo ajoute sodyòm pou yon eksperyans, li ka redwi fasilman, epi koulè li chanje lè l chofe, sa ki afekte rezilta eksperimantal la. Nan ansèyman, yo adopte yon lòt metòd pou reyalize rezilta eksperimantal satisfezan yon fason senp epi efikas. Nan yon tib tès, yo ajoute 2-3 mL etè anid, epi apre sa yo ajoute yon moso metal sodyòm gwosè yon pwa. Apre yo fin retire kewozèn sifas la avèk papye filtè, yo mete sodyòm nan nan etè a, kote li pa reyaji. Lè yo ajoute yon ti kantite fenòl epi yo souke tib la, sa pèmèt sodyòm reyaji rapidman, sa ki pwodui yon gwo kantite gaz. Prensip ki dèyè eksperyans sa a se ke fenòl la fonn nan etè, sa ki fasilite reyaksyon li avèk sodyòm.
Dat piblikasyon: 20 janvye 2026